Čolni za veslanje ali podobni obstajajo že stoletja, a pred 17. stoletjem, ni dosti govora o tekmovanjih s čolni, razen neke omembe v Homerovi Ilijadi, saj so v čast smrti Patrocla prirejali igre čolnov z vesli. V 13. stoletju je neki Beneški festival, tako imenovan ‘regata’, vključeval tudi čolne. Iz tega termina je nastala beseda za poimenovanje tekmovanj s čolni. Prva moderna tekmovanja v veslanju, v drugi polovici 17. stoletja, so bila tekmovanja med brodniki na reki Temzi v Angliji. Nato je šport postal zelo popularen kot amaterski šport, velikokrat s tisoči gledalcev na tekmi. Od prve tekme med univerzama Oxford in Cambridge na Temzi, znani kot Boat Race, je veslanje postalo popularno med študenti. Najstarejša veslaška tekma v Ameriki je med univerzama Harvard in Yale.

Zaveslaj je sestavljen iz zamaha, ko veslač potopi veslo v vodo; v potegu stegne noge in odpre telo tako, da v največji meri izkoristi pomični sedež ter pri tem potisne čoln naprej; ob koncu potegne veslo iz vode; v povratku se giblje veslač nazaj proti krmi in se pripravlja na nov zaveslaj. Vesla pri tem zavrti in jih potiska nazaj plosko ob vodi, da bi zmanjšal zračni upor. Ob zamahu obrne veslač vesla zopet vertikalno, da imajo največji možni upor v vodi.

Tekmovalne proge so ravne, dolge 2000 m in imajo šest z bojami označenih prog. Kadar je prijavljenih več posadk, jih lahko prireditelj tekmovanja razdeli v več enakovrednih skupin, ali pa izvede predtekmovanja. Ta lahko obsegajo predtekme, ponovitve in polfinalne tekme. Tekmece v vsakem krogu določa žreb. V predtekmah napredujejo samo najboljše ekipe, ponovitve pa dajejo vsaki posadki še eno možnost napredovanja. Prva tri moštva iz polfinalnih tekem tekmujejo v finalu A, preostala tri iz obeh polfinalnih tekem v finalu B za mesta 7-12. Moštva, ki se ne uvrstijo v polfinale, tekmujejo v finalih C in D za mesta 13-18 oziroma 19-24. Zlata, srebrna in bronasta medalja so nagrade za prve tri čolne, ki preveslajo ciljno črto v finalu A.

Na startu morajo biti premci čolnov poravnani, kar nadzira sodnik na startu. Ko le-ta dvigne belo zastavo, starter pokliče posadke po imenu in jih z ukazom “POZOR” – (angl. Attention) opozori na začetek starta ter dvigne rdečo zastavo. Po kratkem premoru starta z ukazom “ZDAJ” (angl. “Go”) in hkratnim zamahom zastave navzdol. V primeru napačnega štarta zazvoni z zvoncem in zakrili z rdečo zastavo, ter tako pozove moštva na ponovni štart. Vsako moštvo lahko samo enkrat napačno starta, sicer je izključeno. Štart je lahko ponovljen tudi zaradi okvare opreme v prvih 100 m. Vsaka posadka vozi v svoji progi, ki pa jo lahko zapusti, če pri tem ne ovira drugih posadk ali ne pridobi prednosti – npr. zavetrje ali tok. Posadka konča tekmo, ko ciljno črto prevozi premec čolna, v katerem je vsaj polovica posadke in krmar.

Sodniki skrbijo za varnost tekmovalcev in za zagotovitev vsem posadkam enakih možnosti za zmago. Čolnov ne smejo usmerjati, ukrepajo le, če je ogrožena varnost ali ovirana druga posadka. V tem primeru lahko tekmo tudi prekinejo (zvonec in rdeča zastava) ter jo ponovijo. Na koncu z belo zastavo označijo regularnost tekme. Sodniki na cilju ugotavljajo vrstni red prihoda skozi ciljno črto. Kontrolna komisija preverja skladnost opreme tekmovalcev in ustreznost čolnov.